Geeklog Site

Zbogom ThetaHealing :)

Wed, 30 Jun 2010 16:28:33 +0100

Uvodna beseda

V tem besedilu bi se rad izrazil glede raznih dejavnikov, ki so vplivali na mojo dokončno odločitev, da ne bom več poučeval komplementarnega sistema zdraviteljstva, ThetaHealing (v nadaljevanju TH).

Za pisanje sem se odločil zato, ker menim, da je pomembno razmejiti doseg in uporabnost TH-a, kot se ga poučuje v Sloveniji in predvsem dobre in slabe lastnosti tega sistema zdraviteljstva. K pisanju tega članka me je spodbudila tudi email izmenjava mnenj s praktikanti sistema ThetaHealing, ki so prišli v konflikt z družino Stibal (torej, z ustanoviteljico sistema TH, gospo Vianno in njenim soprogom, Guyom Stibal) in sedaj na vse pretege iščejo in seveda tako tudi najdejo slabe lastnosti sistema TH.

Menim, da o tej temi lahko spregovorim kar precej objektivno: na seminarjih, direktno vodenih s strani ga. Vianne Stibal, sem prebil vsega skupaj pribl. en mesec dni; na drugih seminarjih TH pa sem v vlogi udeleženca, asistenata ali voditelja prebil vsaj pet krat toliko časa. Članek torej pišem kot praktikant in licenčni inštruktor sistema TH, kot psiholog in (psiho)terapevt in predvsem kot povsem prizemljen ter povprečen Zemljan, ki ima rad zdravo kmečko pamet, jasnost misli in odsotnost mistificiranja.

Kljub temu pa vas vabim, da imate ob branju tega članka v umu dejstvo, da so na koncu koncev vse, kar sledi, le moje osebne, subjektivne misli in pogledi na obravnavano tematiko.

Začetki: ekstatičnost

Po zaključku prvega seminarja TH, ki sem ga obiskal v Ljubljani, sem bil povsem navdušen nad učinki metode TH. Sam seminar je bil sicer podpovprečno voden, in če ne bi ravno tisti vikend prejel knjige o TH iz Amerike, ne bi niti pod razno vedel, za kaj se pri tej metodi prav zares gre. Namreč, sistem TH je sestavljen tako, da lahko postane inštruktor vsakdo, ki je kakor koli in kjer koli zaključil prva dva seminarja in obiskal usposabljanje za inštruktorje pri ga. Stibal.

Po nekaj mesecih sem obiskal seminajra za inštruktorja metode TH, ki sta trajala pet dni. Naučil se nisem ničesar novega. Podpovprečno sestavljen in povsem nezahteven program za bodoče inštruktorje izredno prodorne in zahtevne metode. Hmm.

Kakor koli že, pričel sem s poučevanjem metode TH, sledila je vrsta seminajrev, na katerih sem spoznal precej zelo odprtih ljudi, se ogromno naučil in seveda tudi vse bolj opažal pomankljivosti strukture poučevanja te metode. Vse bolj me je motila prenatrpanost osnovnega seminarja, na katerem je toliko praktičnih vaj, da jih je povsem nemogoče detaljno in podrobno preučiti in sistematsko poučevati. Nadalje me je vse bolj pričela motiti neprizemljenost in abstraktnost poučevanja tega sistema. Povsem znanstveno nepreverjene in v bistvu New Age primesi (aktivacija DNK, angeli varuhi, predniki ipd...) drugače zelo prodorne metode, so terjale svoj davek tudi pri udeležencih. Osip po prvih seminarjih je bil zelo visok.

Kljub tem prvim znakom, ki so nakazovali, da moja prihodnost morda vendarle ni v poučevanju zdraviteljstva, sem bil ob učinkih seminarjev izredno naudušen. Preprostost, učinkovitost in direktnost metode TH me je vedno znova presenečala in še bolj so bili presenečeni nekateri udeleženci, ki so na podlagi svoje angaziranosti s pomočjo te metode povsem spremenili svoje življenje.

Soočanje z relanostjo sistema in organizacije TH

Sam sem s pomočjo določenih vidikov sistema TH kar precej napredoval predvsem na področju čiščenja mentalnih prepričanj. Ne na področju zdravljenja bolezni, torej, predvsem zato, ker pač nisem bil bolan. Kljub temu pa so me zgoraj omenjene stvar vse bolj motile. Postopoma sem uvidel, da me organizacija ga. Vianne Stibal ne potrebuje in predvsem, da jaz ne potrebujem neke krovne organizacije, ki bo bdela nad mojimi aktivnostmi in mi narekovala, kako naj poučujem ljudi.

Kapljica čez rob je bil seveda popolni fiasko glede izdaje knjige o TH v našem jeziku. Knjigo sem naivno dal prevesti sam, iz svojega osebnega finančnega okvirja, v dobri veri, da bomo ljudem s pomočjo knjige v Slovenščini še bolj pomagali. Zmota. Naletel sem na nema ušesa, na neke toge poslovne strukture, kjer je primarni namen služenje denarja, ne pa pomoč ljudem. Tako je recimo neka gospa iz Italjije, ki je bila takrat zadolžena za izdajanje knjig o TH za celo Europo, želela, da kar jaz financiram njen celoten projekt tiskanja knjige. Hmm.

Tudi ob osebnemu razgovoru z g. Stibalom v Idaho Fallsu se je pokazalo, da je TH organizacija sicer načelno zainteresirana za izdajo knjige v našem jeziku, to pa je tudi vse. Nazadnje na moje emaile glede izdaje knjige niso več odgovarjali in so me pričeli enostavno ignorirati. Če torej želite informacije o izdaji knjige o TH sistemu v našem jeziku, lahko o tem pišete direktno g. Stibal, njegov email je guy@thetahealing.com (v email pod zadevo vpišite besedo thetahealing, da vaš email ne bo romal v spam). Prevod knjige sem podaril družini Stibal oz. njihovemu Inštitutu, naj sami urejajo zadevo naprej.

Ljudje so s pomočjo te tehnike in tega sistema seveda hitro napredovati iin kmalu so se pričeli pojavljati posamezniki, ki so želeli poučevati drugače. Moja inštruktorca nadaljevalnega seminarja TH, ga. Stormie Lewis, je bila ena prvih, ki je izstopila iz organizacije in pričela poučevati svoje seminarje. Brez konfliktov, brez problemov. Vsak gre po svoji poti.

Potem se je seveda pojavila gospa Howell, ki je morda malce naivno hotela spremeniti celoten sistem TH in uvesti tudi svoje dodatne seminarje. Rezultat: konflikti, tožbe, javno pranje umazanega peerila. Več o tem lahko prerberete na njeni spletni strani: www.thetahealingtechnique.com

Projeciranje notranjih konfliktov in strahov

Zgoraj omenjena spletna stran in aktivnosti ga. Howell so za prenekaterega praktikanta sistema TH predstavljale oz. še predstavljajo pravi hladen tuš. Tisti, ki so naivno verjeli v vsemogočnost tehnike TH in so nase kar nekako pozabili, so se s to tehniko seveda lahko kar precej opekli. Nekateri sploh niso napredovali, nekateri so nazaj zboleli. In kar precej praktikantov TH je pričelo (ali pa to še počne) za njihovo porazno psihofizično stanje kriviti samo tehniko TH ali pa celo družino Stibal.

Moje mnenje je, da neka tehnika ali orodje (bodisi TH, yoga ali pa motika ali kombajn) ne more dati izvajalcu ali uporabniku več, kot lahko sam naredi iz sebe (s pomočjo tehnike ali brez nje). Tako imajo nekateri ljudje velike težave sami s seboj, ker so verjeli, da jih bo odrešil nek zunanji dejavnik (recimo metoda TH) in so sedaj ostali brez napredka.

Tako učinkovita tehnika, kot je ThetaHealing, zahteva od uporabnika trezno in zrelo prevzemanje odgovornosti zase. Brez tega je uporaba TH le farsa.

Ampak prenašanje odgovornosti na neke zunanje dejavnike (recimo tehniko TH) je v bistvu isto, kot da bi bili jezni na motiko, da vrt še vedno ni prekopan ali pa na kombajn, da je polje še vedno neobdelano. Ni potrebno imeti diplomo psihologije, da lahko razumemo, da gre pri tem samo za transfer oz. projekcijo svojih notranih konfliktov na neke zunanje dejavnike. Ne boste verjeli, kakšne zgodbe poslušam s strani oseb, ki očitno še niso ponotranili dejstvo, da je napredek v popolnosti odvisen od njih samih in ne od tehnik ali zunanjih dejavnikov, in ki za svoje stanje oz. ne-napredek na vse pretega krivijo sistem TH, družino Stibal in celo neke duhove oz. entitete!

Moje osebno mnenje je, in to potrjuje tudi kognitivna znanost in celo napredna (neuro)biologija, da smo sami odgovorni za svoj stanje. Da, okolje ima vpliv na nas, vendar kakšen bo ta vpliv je pa zopet odvisno od naše percepcije. Vsaka sekunda, ki jo potrošimo za iskanje krivcev za naše stanje zunaj nas samih pomeni izgubljeno sekundo za delo na sebi. Kot kaže, nekaterim to še vedno ni jasno, na žalost.

No, kakor koli že, sam verjamem v ogromen potencial metode TH, in sicer ne naivno in a priori, temveč na podlagi dokazano ozdravljenih tudi smrtnih bolezni, da o napredku glede psihičnih težav niti ne govorim. Sam nimam nobenih problemov z družino Stibal ali z njihovo organizacijo. Ravno nasprotno. Cenim in spoštujem njihovo družinsko požrtvovalnost in pripravljenost na pomoč ljudem v zdravstvenih težavah.

Zdraviteljstvo vs. psihoterapija

Moj um je znanstveno naravnan, moje noge so zelo trdno na tleh in o zdraviteljstvu v bistvu nimam pojma o pojmu. Prav iz tega razloga sem se že dolgo tega odločil, da na seanse ne bom več jemal oseb, ki želijo samo ozdraveti. Samo ozdraveti pravim zato, ker se praviloma taki ljudje niso pripravljeni soočati z vzroki za svoje težave.

Prv tako sem se odločil, da ne bom več poučeval sistema TH. Vendar naj bom jasen: iz mojega vidika ni s to metodo oz. tem sistemom objektivno in na splošno prav nič narobe, saj sem ga vendar uspešno poučeval vrsto let.
Ne strinjam se torej s tistimi, ki pluvajo po sistemu TH in po družini Stibal in za svoje stanje krivijo vse in vsakogar, zunaj sebe, seveda.

Zakaj sem se potemtakem odločil, da sistema TH ne bom več poučeval?

Moji subjektivni razlogi so trije:
1. sistem je preveč abstrakten in vsubije vsepreveč New Age komponent,
2. sistem je primarno usmerjen k zdraviteljstvu,
3. organizacija TH ne podpira slovenskih inštruktorjev TH.

1. Ni ravno huda skrivnost, da sem alergičen na pavšalnosti New Age miselnosti. Če me želite slišati kričati od bolečine, mi samo zavrtite malce rapa ali pa mi pričnite opisovati filozofijo New Age. :)
Angelčki, prejšnja življenja, deve, vile, kristalčki, preroške karte, vnebovzetje, mojstri modrosti, čarovnije in čarovniki - vse to enostavno ne sodi v moj svet in zato tudi nimam inklinacije po poučevanju sistema, ki temelji na takih postavkah.
Abstraktnost sistema TH se kaže predvsem v tem, da na seminajrih niti pod razno niso omenjene nevarnosti menjave vzorcev, denimo. To je seveda povsem druga zgodba in ne sodi v okvir tega besedila, vseeno pa je potrebno izpostaviti na glas, da je lahko brez globljega uvida v psihološke vidike dela na mentalnih vzorcih tako početje lahko tudi nevarno.
Pogodbeno določeno poučevanje v sistemu TH je preveč nestrokovno in neprizemljeno. Ljudje so povečini prepuščeni samim sebi, tako med kot tudi po seminarjih. Nivo strokovnosti poučevanja niti ne more biti na visokem nivoju, ker tudi usposabljanje za inštruktorje ni na visokem nivoju. Tako se na seminarjih TH po Sloveniji poučuje (ker je tako določeno v pogodbi) komunikacija z angeli varuhi, višjimi jazi, rastlinami, predniki/umrlimi, precej manj poudarka pa je na prizemljenemu delu na čustvih in vzorcih vedenja (kar je temelj vsega, zame). To je zame nesprejemljivo.

Morda bi na tem mestu izpostavil pojav, ki sicer s tematiko v tem besedilu nima direktne veze, je pa vseeno zanimiv: opažam, da je kar čez noč že skoraj vsakdo izvedenec za thetahealing. Kot gobe po dežju so se pojavili raznorazni čarodeji (!) in samozvani terapevti, ki vedo par besed več kot vse enciklopedije skupaj in suvereno poučujejo "theto" (!).Praviloma so bili te osebe na maksimalno dveh seminarjih originalnega ThetaHealinga in sedaj vedo že vse.
Moj nasvet: če vas ThetaHealing res zanima, potem pojdite na seminar k nekomu, ki ima veljavno licenco Inštituta TH iz Amerike. Vse inštruktorje v Sloveniji lahko najdete tudi na uradni spletni strani www.thetahealing.com.

2. Zdraviteljstvo je seveda del naših življenj, predvsem zaradi relativne neuspešnosti ortodoksne medicine. Kljub temu pa sam nisem zdravilec in tudi nikoli ne bom. Če bi že hotel to postati, bi se prav gotovo najprej zelo podrobno seznanil z medicinskimi vidiki pomoči, fiziologijo telesa itd... Kako naj nek zdravilec res pomaga ljudem, če mu pa niso jasne vsaj osnovne postavke medicine in fiziologije telesa? Hmm.
Moje mesto je v prizemljenih vodah psihologije in psihoterapije. In te vode so daleč daleč onstran neprizemljenosti in abstraktnoti sistema TH. Tako je moje mnenje.

3. Sam sem v poslovnem svetu že več kot deset let, vodim svoje podjetje, od l. 2009 tudi Inštitut Transpersonalne Psihologije. In način, s katerim ravna krovna organizacija TH z inštruktorji TH v Sloveniji enostavno niti pod razno ni profesionalen. Meni gredo neprofesionalni odnosi zelo v nos in to je tudi eden od razlogov za mojo odločitev o prekinitvi sodelovanja z organizacojo TH. Mačehovski odnos ogromne ameroško-svetovne TH organizacije do relativno male Slovenije je iz mojega vidika enostavno nedopusten.

To so torej moji osebi in subjektivni razlogi, na podlagi katerih sem se odločil za prenehanje poučevanja metode TH. Kar pa ne pomeni, naj to še enkrat izpostavim, da je na splošno in za druge ljudi, s sistemom TH kar koli narobe.

Sedaj poučujem novi, prizemljeni psihološko svetovalni sistem, ki temelji na znanstvenih postavkah in katerega primarni namen je nudenje pomoči pri reševanju težav v vsakdanjem življenju, osebni napredek ter samorealizacija. Več o seminarjih tukaj : Theta PSY® seminarji >>

Zaključna beseda

ThetaHealing sistem je zame in verjetno tudi za marsikoga od vas, predstavljal lepo možnost za napredek. Lahko pa tudi ne. Če za vas velja slednje, potem upam, da se bo prevzemnaje odgovornosti zase in za svoje stanje kmalu realiziralo tudi v vaših življenjih.

Moje mnenje je, da je TH sistem dobra izbira za tiste, ki želijo le malce spoznati ogromne potenciale, ki jih nudijo transpersonalna stanja zavesti in se malce spoprijeti s tehnikami, ki omogočajo predvsem New Age nepredek. Kdor pa želi več pa bo moral poiskati možnosti in podporo za svoj napredek zunaj tega sistema.

Vsem, ki izvajate tehnike TH želim obilo prizemljenega dela na sebi, prevzemanja odgovornosti zase in za svoje pučutje. Vsem ostalim pa želim obilo sreče v življenju.

Edmond C.

www.itp.eu.com

Theta PSY-novost na sončni strani Alp

Mon, 31 May 2010 08:20:36 +0100

Theta PSY®, novi sistem psihološkega svetovanja

V tem članku vam predstavljam novi sistem, ki temelji na znanstveni osnovi in združuje moderne veje psihologije (humanistično ter transpersonalno) in
je namenjen natančnemu, prizemljenemu ter varnemu napreku v vašem vsakdanjem življenju.

V članku vam predstavim osnovne značilnosti sistema, razvoj sistema ter razlike med Theta PSY® in tehtahealingom.

Če strnem svoje misli:

"...Ne glede na to, kaj pravijo razna filozofska in religiozna izročila ali akademski psihološki diskurzi, je živeti srečno, izpolnjeno in globoko duhovno realiziran in materialno povsem preskrbljen ne le množno, temveč tudi povsem naravno. Sreča, izpolnjenost, notranje (duhovno) in zunanje (materialno) izobilje je vsakomur dosegljivo.
Theta PSY® sistem sem sestavil z enim samim motivom v vidu: omogočiti aktualizacije človeških inherentnih potencialov vsem zainteresiranim, in sicer na povsem varen, hiter a vseeno postopen in realen način..."- Edmond C.

Kaj je to Theta PSY sistem?

Theta PSY® sistem psihološkega svetovanja zajema določene aspekte kognitivne psihologije, nevrobiologije, transpersonalne psihologije ter kvantne mehanike oz. t.i. Superstring teorije Enotnega polja. Je neposredna pot so-ustvarjanja percepcije oz. subjektivne realnosti na podlagi svobodne volje oz. brezkompromisnega namena s pomočjo transpersonalnega Jaza.

Theta PSY® je psihološki sistem, del moderne transpersonalne psihologije. Temelji tudi na humanističnemu dojemanju človeške psihe (več o tem >>) in kot tak sovpada tako z modernimi psihološkimi vedami kot tudi s starodavnimi empiričnimi izročili z Vzhoda. Namenjen je naravnemu in neintruzivnemu osebnostnemu razvoju na vseh področjih našega obstoja.

Theta PSY® je sistem uporabe dinamičnih vidikov človeške psihe v povsem vsakdanjih situacijah in združuje abstraktnost nadosebnih stanj zavesti in pragmatičnost vsakdanjega doživljanja.

Sistem temelji na natančni uporabi Class II Theta stanja zavesti oz. theta možganskih valov (več o tem >>) in živega, pristnega ter kontinuiniranega stika s transpersonalnim Jazom (več o Stanju Enosti >> ). Tako je sistem Theta PSY® pot in istočasno tudi način ozaveščanja ter uporabe inherentnih človeških potencialov za poglabljanje realnosti in doseganje večje avtentičnosti v vsakdanjem življenju.

Theta PSY® ni namenjen zdravljenju bolezni in lajšanju bolečin temveč je psihološki sistem, namenjen v prvi vrsti reševanju mentalno-čustvenih težav in poglabljanju realnosti in avtentičnosti v življenju.

Theta PSY® sistem je, na podlagi psihoterapevtskih in transpersonalnih izkušenj ter izkušenj iz ThetaHealinga, sestavil oz. razvil Edmond Cigale, univ.dipl.psih. v okviru podiplomskega študija transpersonalne psihologije.

Razvoj sistema

Moderna kognitivna psihologija natančno opredeljuje procese, ki so sam temelj našega dojemanja obstoja: zaznavanje oz. percepcija, učenje, pozornost, kratkotrajni in dolgotrajni spomin, komunikacija itd... (Kellogg 2007)

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, napredni nemški fizik, zdravnik, psiholog in filozof (1821– 1894, splošne info >>) je zaznavanje okolja opredeli v formatu dvojnosti. Okolje ne zaznavamo direktno, temveč na podlagi mentalnih predstav o tem okolju.

V več kot stoletju se pogled na osnovni kognitivni proces, percepcijo, ni spremenil. Še več. Moderne znanosti, kot je kvantna fizika, dokazujejo, da je percepcija tista, ki barva okolje in ne obratno (SEP 2002, 2008).

Je možno povsem direktno in dinamično vplivati na zaznavo? Si lahko dobesedno sami kreiramo svojo percepcijo?

Odgovor je da.

Theta PSY® sistem uporablja prav te principe. Na osnovi Class II theta stanja zavesti in stika s transpersonalnim Jazom (Rowan 2005) lahko v trenutku odstranimo in zamenjamo katero koli prepričanje (moram trpeti, denar je zlo, moram biti tiho ipd...) in katero koli čustveno stanje (bes, žalost, strah ipd...), če in ko smo pripravljeni živeti brez teh negativnsti, seveda.

Theta PSY® sistem je torej sestavljen iz komponent, ki so človeštu znane že na tisoče let:

globoka sproščenost (alfa in theta stanje),
aktivna uporaba volje oz. namere,
zavestni stik z absolutnim stanjem zavesti ter
zunajčutna zaznava.

Sistem je nastajal in se razvijal v letih 2007 do 2009, ob odkrivanju potencialov metode ThetaHealing™ in na podlagi inspiracije genialne intuitivne zdraviteljice Vianne Stibal, v raziskavah v seansah humanistične psihoterapije ob izjemnih rezultatih pri pomoči ljudem z mentalno-čustvenimi neravnovesji.

Abstraktne komponente metode ThetaHealing™ so v raziskavah v seansah humanistične psihoterapije pokazale pomembno pomankljivost: kljub uporabi vseh obstoječih tehnik te metode, dolgotrajnega in temeljitega napredka pri mnogih praktikantih enostavno ni bilo. Abstraktnost, odsotnost potrebe po aktivnem sodelovanju strank v procesu terapije in vonj po New Age gibanju metode ThetaHealing™ očitno terjajo svoj davek. Novi sistem Theta PSY® zapolnjuje to vrzel z odločno prizemljenostjo, doslednostjo in povsem drugačnim namenom uporabe ter seveda z doslednim sledenjem postavk humanistične psihoterapije.

Poglabljanje resničnosti, avtentičnosti in pristnega stika s stvarmi takimi, kot v resnici so, to je namen novega sistema. Theta PSY® sistem je tako pot in način trajnega napredka na vseh področjih življenja, ne samo hiter in lahek način ozdravitve (smrtnih) bolezni, recimo.

S pomočjo Class II theta stanja zavesti in stika s transpersonalnim jazom, lahko spremenimo percepcijo v trenutku. Prav tako lahko v izredno kratkem času odstranimo in zamenjamo ogromne količine negativnih energij iz življenja kogar koli. Vendar to samo po sebi, v veliki večini primerov, enostavno ni dovolj.

Za resničen napredek v življenju je potrebna sprememba načina delovanja, ne samo razmišljanja. In to se z abstraktnostjo težko doseže.

Theta PSY® (PSY je okrajšava za psychology) se začne tam, kjer abstraktnost nekaterih metod komplementarnega zdravljenja izgubi svoj doseg.

Theta PSY® je samostojen in neodvisen sitem psihološkega svetovanja in z Vianno Stibal, podjetjem Vianna's Natures Path ter Inštitutom ThinK ni povezan na nikakršen način.

Kakšna je razlika med sistemom Theta PSY® in ThetaHealing™?

Theta PSY® sistem je psihološki svetovani sistem in se od metode ThetaHealing™ razlikuje v odločni prizemljenosti in v samem namenu uporabe. Theta PSY® sistem ni namenjen zdravljenju bolezni in lajšanju bolečin temveč je psihološka svetovalna metoda, namenjena v prvi vrsti reševanju mentalno-čustvenih težav in poglabljanju avtentičnosti in realnosti v življenju na natančen in realen način.

Theta PSY® temelji na elementih moderne humanistične in transpersonalne psihoterapije in z new age pristopom nima skupnih točk. V praksi to pomeni, da se abstraktne tehnike, ki jih zajema ThetaHealing™ v sistemu Theta PSY® ne uporablja.

Theta PSY® je psihološko svetovalni sistem, ki omogoča dosleden, natančen in prizemljen napredek v vsakdanjem življenju vsakega angažiranega praktikanta. Ta sistem ne zajema new age komponent.

Naš sistem je primeren tudi za ateiste oz. osebe, ki ne verjamejo v Boga, verjamejo pa v obstoj višjih (psiholoških) stanj zavesti.

Theta PSY® je pot odkrivanja potencialov v okviru katerega se lahko posameznik nauči uporabe Class II theta stanja zavesti in stika s transpersonalnim stanjem zavesti na varen in prizemljen način.

Theta PSY® sistem daje tudi izjemen povdarek na integracijo dela v Class II theta stanju v realne življenske situacije doma, v službi in prostem času.

Abstraktne komponente metode ThetaHealing™ so v raziskavah v seansah humanistične psihoterapije pokazale pomembno pomankljivost: kljub uporabi vseh obstoječih tehnik te metode, dolgotrajnega in temeljitega napredka pri mnogih praktikantih enostavno ni bilo. Abstraktnost, odsotnost potrebe po aktivnem sodelovanju strank v procesu terapije in vonj po New Age gibanju metode ThetaHealing™ terjajo svoj davek. Novi sistem Theta PSY® zapolnjuje to vrzel z odločno prizemljenostjo, doslednostjo in povsem drugačnim namenom uporabe.

Theta PSY® sistem je tudi pot do obvladovanja napredne metode humanistične, kognitivne ter transpersonalne psihoterapije, TCT®.

Novi psihološko svetovalni sistem Theta PSY® nudi pot in odgovor na vprašanje:
zakaj precej praktikantov/k ThetaHealing™ metode kljub dolgoletnemu delu na čiščenju prejšnjih življenj, aktivaciji DNK, vsakodnevnim razgovorom z angeli varuhi, vodniki, nadangeli, in kljub delu na prepričanjih in čustvenih stanjih, še vedno ni prav zares zdravih, zadovoljnih in srečnih v vsakdanjem življenju?

Namreč, velika večina tehnik metode ThetaHealing™ je sestavljenih tako, da od osebe ne zahtevajo pristne angažiranosti. Izkušnje pa kažejo, da je le-ta pa je za resnični napredek res potrebna.

ThetaHealing™ seveda ostaja izredna metoda komplementarnega zdravljenja bolezni, v to ni dvoma in ga. Vianna Stibal izjemna intuitivna zdraviteljica.

Razlike v izvajanju metode Theta PSY® in ThetaHealing™?

Sistem Theta PSY® se razlikuje od theta zdravljenja po naslednjih lastnostih:

* naš sistem je namenjen izključno osebnostnemu napredku v vsakdanjem življenju, ne zdravljenju bolezni,
* sistem ne temelji na new age postavkah, temveč na elementih napredne kognitivne znanosti in transpersonalne ter humanistične psihologije,
* sistem uporablja principe humanistične, kognitivne in transpersonalne psihoterapije,
* učenje uporabe tehnik je temelitejše, izobraževanje za učitelje sistema zahtenvejše,
* ves poudarek se daje na napredku v vsakdanjem življenju, na prealen način (II. mudul seminarjev je sestavljen samo v ta namen),
* sistem je sestavni del izobraževanja za svetovalce napredne psihoterapije TCT®,
* ogromen poudarek se daje na aktiviranje talentov in potencialov praktikantov tukaj in sedaj,
* sistem je povsem prizemljen in omogoča res realen napredek tudi v vsakdanjem življenju
* zaželjena je torej 100% angažiranost osebe, ki ga izvaja (soočanje, prevzemanje odgovornosti zase, aktualizacija svojih želja, uporaba telentov v vsakdanjem življenju, reševanje problemov v življenju).

_________

Kellogg, Ronald T. (2007), Fundamentals of cognitive psycholog, Sage Publications Inc.

Rowan, John (2005), The Transpersonal: Spirituality in Psychotherapy and Counselling 2nd edition, Routledge

SEP, 2002, 2008, Copenhagen Interpretation of Quantum Mechanics, published online: http://plato.stanford.edu/entries/qm-copenhagen/

Edmond C.

Soočanje: temeljni pogoj za napredek

Sun, 30 Aug 2009 06:55:43 +0100

Zakaj nekateri s ThetaHealing metodo ne napredujejo? Je res kriva metoda? Opažam, da nekateri ljudje, iz kakršnega koli razloga, krivijo metodo ThetaHealinga za svoje lastno zdravstveno stanje. Pravijo, da je metoda ThetaHealing pomankljiva, napačna ali neučinkovita in da zaradi nje niso ozdravili ali napredovali. Vendar to je, iz mojega vidika, le prelaganje odgovornosti zase in svoje zdravje na neke zunanje dejavnike. Dejstvo je, in to mi potrjujejo dolga dolga leta dela v seansah humanistične psihoterapije, da smo ljudje sami odgovorni za svoje zdravje in napredek, ne pa metode ali tehnike, ki jih uporabljamo. In ravno soočanje je tista komponenta, ki res omogoča napredek, s katero koli tehniko, s ThetaHealingom gre to zelo zelo hitro. Iskrenost. Pogum. Želja po napredku in globlji pristnosti v življenju. To so, iz mojega vidika, bistvene lastnosti potrebne za soočanje. Govorim o soočanju s svojimi lastnimi iluzijami, kompromisi, taktikami bega pred prevzemanjem odgovornosti za svoje misli, čustva, besede in dejanja. O soočanju z vzroki za kazanje s prstom na druge in prelaganje krivde nanje. Govorim tudi o soočanju s travmami iz otroštva, posledicami konfliktov v otroštvu in v polpretekli zgodovini partnerskih in ostalih odnosov. Brez tega, v to smer kažejo več kot deset letne izkušnje pri vodenju humanistične terapije, ne gre. Brez soočanja terapija ne vodi nikamor, in brez soočanja v partnerskih odnosih le-ti sčasoma izzvenijo in razvodenijo. Ogromno ljudi je imelo v otroštvu (tega življenja!) obupne pogoje za rast in razvoj: zlorabe, pomanjkanje ljubezni in podpore, nasilje, bodisi čustveno ali fizično. In sedaj so vsi ti ljudje zrele osebe, odrasli člani naše družbe, še vedno pa skozi njihova dejanja veje veter tegob iz otroštva. Menim, da slej ko prej pride čas, ko se človek odloči in enostavno preneha izigravati žrtev okoliščin in se sam potrudi za svoje lastno dobro in za svojo lastno srečo. In kristalčki, angelčki, razne preroške karte in ostala New Age krama, pri tem ne pomaga prav zares. Lasten trud, angažiranost in vlaganje energije in časa v razreševanje svojih težav tukaj in sedaj je tisto, kar res lahko pripomore k rapidnemu napredku v seansah ThetaHealinga in tudi v odnosih v našem vsakdanjem življenju. Potrebno je zrelo in odgovorno ravnanje s svojimi lastnimi čustvi, prevzemanje odgovornosti zase, reševanje problemov tukaj in sedaj, občutenje in aktualizacija svojih lastnih čustev in želja... vse to je ključnega pomena za napredek s katero koli tehniko. Tudi tiste tehnike, za katere njihovi kreatorji pravijo, da so "super tehnike", brez teh lastnosti praktikanta enostavno ne bodo zares delovale in nudile trajnega napredka. Mi sami smo odgovorni za svoje zdravstveno stanje. Samo mi in nihče drug. Različne tehnike nam lahko le pomagajo in sicer tako, da se soočimo z nekonstruktivnimi dejavniki naše lastne notranjosti in jih spremenimo, odstranimo. Mi, ne pa tehnika ali metoda in sicer z aktivnostjo v vsakdanjem življenju. Spremembo načina razmišljanja in tudi življenja moramo opraviti sami. Nekateri so v bistvu zelo hecni: sebi zatrjujejo, da so zelo napredni in da se jim venomer "dogaja" (kakor, da je to res pomembno, karkoli to že pomeni), v bistvu pa že leta in leta iščejo odrešitev zase in za svoje neizpolnjeno intimno in osebno življenje zunaj sebe. Rešitve za težave iščejo v "super tehnikah", preteklosti, izobraževanju, antidepresivih in ostalih omamnih sredstvih itd... medtem, ko je rešitev za vse probleme že vedno v njih samih. Smešno in žalostno istočasno. Preberite tudi: - Padli bogovi in boginje? (klik: http://www.theta-healer.eu/article.php/padli ) - ThetaHealing™ in problem neprizemljenosti (klik: http://www.theta-healer.eu/article.php/neprizemljenost ) - Angažiranost, pot do sreče (klik: http://www.theta-healer.eu/article.php/angaziranost ) Kaj o tem menite vi?

Padli bogovi in boginje?

Mon, 25 May 2009 07:53:00 +0100

Objavljeno na Blogu Edmond C., 25.11.2008 (link >> ):

"Obiskovalci Bloga, ki niste v stiku z new age duhovnostjo in nje oboževalci, boste morda na besede spodaj gledali z nagubanim čelom, češ, se to res dogaja? Smo ljudje res tako zmedeni?

Moj odgovor je: da.

Kokor koli že, rad bi spregovoril o zanimivem paradoksu, katerega v privatni psihoterapevtski praksi spremljam že leta in leta:

ljudje, ki se praviloma ukvarjajo z new age pristopom k osebnemu in duhovnem napredku, so povečini bodisi re-inkarnirani kralji in kraljice iz sive davnine (Egipt, Atlantida, Mu itd…), ali pa milostljivi visoko razviti posamezniki, angeli, boginje in bogovi, ki so nam prišli na naš pokvarjen svet pomagati pri dvigu vibracije (kar koli to prav zares že pomeni).

Nekateri so ‘padli’ na naš planet iz Siriusa, drugi iz Plejad, spet tretji direktno iz Oriona. Tam so baje bitja zelo zelo duhovno napredna in prihajajo k nam na Zemljo zaradi nudenja pomoči. Zelo požrtvovalno.

V redu, zakaj pa ne.

Paradoks o katerem teče beseda je v bistvu v tem, da ima velika večina teh ljudi ogromne težave v vsakdanjem življenju, s sprejemanjem samega sebe, s komunikacijo, izražanjem svojih čustvenih potreb, s financami, z avtoritetami, s spolnostjo. Kot po tekočem traku je velika večina teh ‘padlih bogov in boginj’ imela obupno vzgojo (nasilje, čustvene in tudi telesne zlorabe, zmerjanje, manipulacije itd…), odraščala v katastrofalnih razmerah, brez pristnega stika in ljubezni ter topline.

Kako je torej možno, da imajo tako visoko razvite duše (kot naj bi bile tiste iz Siriusa, recimo), take težave s sprejemanjem sebe, drugih in sveta v katerem živijo? Kako to, da že leta in leta, v nekaterih primerih že več desetletij, živjijo v poraznih odnosih in službah, recimo, iz katerih ne najdejo izhoda?

Je njihov izvor med zvezdami dejanskost ali le plehka utvara in obrambni mehanizem ter nadomestna rešitev za tiste hude hude travme iz otroštva tega življenja?

Hmm.

Iz mojega vidika je ravno to kontradikcija: res visoko duhovno razvita bitja ne bodo identificirana (pogojena, omejena) s temi zemeljskimi čustvi in pomanjkanjem ljubezni. Primer tega je recimo na zahodu dobro poznan Paramhansa Yogananda. Kot otroku mu je umrla mati, imel je precej težko otroštvo a kljub temu ga to niti malo ni zamajalo. Kako to? Ali pa recimo Swami Premananda (o njem sem pisal v Blogu, tukaj >> ), ki je že vrsto let po krivici za zapahi, pa kljub temu nasmeh nikoli ne zapusti njegovega obraza.

So torej ti ljudje, "padli bogovi", res visoko razvita duhovna bitja, ki so na naš planet prišla iz višjih sfer, ali je njihovo razmišljanje le obrambni mehanizem, ki se je zelo uspešno vtihotapil v njihove kognitivne procese?

Moje osebno mnenje je, da res visoko razvita oseba ne bo imela nikakršnih težav z izražanjem samega sebe in svojih čustvenih potreb, hitro in učinkovito bo rešila kateri koli problem, se znala postaviti zase in za svoje dobro v kateri koli situaciji, ne glede na prisotnost še tako močnih avtoritet in predvsem ne bo gledala na vsakdanje življenje kot na nekaj morečega, težkega in resnega.

Težko si namreč predstavljam Buddho ali pa kakega samorealiziranega yogija, ki bi ob težavah v tem življenju bežal v neke višje “rojstne kraje” ali pa v sobo, polno eteričnih olj in slik nadangelov ali pa krivil usodo ali karmo za svoje trenutne zdravstvene težave.

Pozdravljam torej vse, ki imajo tiste pristne duhovne oz. transpersonalne izkušnje, in so istočasno zdravi in se lahko pogledajo v ogledalo vsako jutro in jim je tisto kar vidijo povsem všeč.

Svoje spoštovanje nudim tistim, ki živijo harmonično življenje, izpolnjeni v vsakdanjem življenju (finance, seks, komunikacija, služba, zdravje) in zavestni najglobjih resnic našega obstoja.

Obiskovalcem iz Siriusa, Oriona ter ostalih višje razvitih sistemov pa želim skorajšno prebuditev iz sveta sanj."

ThetaHealing™ in problem neprizemljenosti

Tue, 04 Nov 2008 22:26:00 +0000

Besedi na pot

K pisanju tega članka me je spodbudilo zanimivo dejstvo: kar lepo število ThetaHealing™ (TH, na kratko) praktikantov prihaja k meni po pomoč, na seanse psihoterapije. Razlog? Kljub dolgotrajni uporabi metode TH ne napredujejo prav zares.

Namen tega članka je osvetlitev TH metode iz vidika prizemljenega, realnega in pragmatičnega vidika vsakdanjega življenja. Predstavil vam bom moja osebna opažanja pri vodenju seans TH in TCT® ter pri vodenju TH seminarjev.

Moj namen ni postavljanje dokončnih ocen in mnenj o vrednosti in uporabnosti metode TH. Rad pa bi izpostavil pomembne momente, ki vsekakor vplivajo ne samo na izvajanje te tehnike, temveč tudi na naš napredek v življenju nasploh.

Neomejeni potencial za koga?

Kljub neomejenemu potencialu (ga. Vianna Stibal si je pozdravila smrtnega raka v sekundi, dokazano) transpersonalnega Jaza (lahko temu rečemo tudi višja sila, izvor, bog itd...) to seveda ne pomeni, da mi sami pri uporabi ThetaHealing™-a ne igramo nobene vloge. Ravno nasprotno! Sama ga. Vianna pravi: "Uspešnost zdravljenja pri ThetaHealing™-u je od 92% do 96% odvisna od terapevta..." (Vianna Stibal, Rim, marec 2008). To seveda lahko potrdi vsak TH terapevt, ki ima vsaj nekaj izkušenj pri delu z drugimi. Dvom, strah in ostale osebne omejenosti dejansko negativno vplivajo na izid zdravljenja.

Moje mnenje je, da nam metoda ThetaHealing ne more dati več, kot lahko iz nje naredimo sami na podlagi naše lastne angažiranosti, marljivosti in posvečenosti v realnih vsakdanjih situacijah. V bistvu smo mi tisti ključni faktor pri uporabi te tehnike (to velja tudi za vse ostale tehnike in metode, po mojem mnenju). Na tem mestu bi lahko to dejstvo utemeljil na znanstven način s pomočjo kvantne mehanike ter teorije relativnosti, vendar menim, da to presega okvirje tega članka.

Ga. Vianna Stibal se ni rodila s sposobnostjo zdravljenja iz theta stanja. Kje pa! Prehodila je kar dolgo in vijugasto pot do njene trenutne stopnje učinkovite uporabe transpersonalnega stanja zavesti. Manj znana dejstva iz njenega življenja so recimo, da prvo knjigo o aktivaciji DNK-ja sploh ni napisala sama; osebne težave je razreševala postopoma, bila je v povsem nefunkcionalnemu zakonu, nesrečna in neizpolnjena; bila je zelo ostra do svojih otrok; večkrat sploh ni vedela, kako naj pristopi k določenemu problemu, kaj naj vpraša, kam naj usmeri pozornost; vse tehnike uporabe theta stanja je odkrivala postopoma, sama se je učila, počasi; pozimi leta 2007/2008 je zaradi infekcije ušesa padla v komo; imela je prometne nesreče, zlomila si je koleno, prst, imela je prekomerno telesno težo itd...

Vidimo lahko torej, da sam dostop do absolutnega potenciala prek theta stanja zavesti ni porok za povsem uspešno in zdravo bivanje, brez težav in problemov. Samo dejstvo, da imamo opravljene seminarje ThetaHealing™-a še ni zagotovilo (razen morda v sanjah) za res srečno in zdravo življenje.

V seansah theta psihoterapije pogosto opažam, da ravno TH praktikanti kar nekako otročje naivno in nerealno pričakujejo, da jih bo Bog rešil vsega hudega in da se njim prav zares ne bo potrebno soočati z globljo realnostjo v svojih življenjih in z resničnimi vzroki za težave. Pričakujejo, da bodo s pomočjo zamenjave enega samega prepričanja kar izbrisali dolga leta kompromisov ter bežanja od samega sebe.

Poznan mi je primer osebe, ki je mišično testiranje na rokah uporabljala za ključne odločitve v življenju (!). Smešno ali pa žalostno, kakor vzamete. Osebam, ki so intimno vpletene s tem junakom, verjetno to ni smešno.

Osebno tudi poznam osebo, ki dela na vzorcih in čustvih s pomočjo TH že več kot leto dni, napredka v osebnem in intimnem življenju pa ni. Kako to?

Moje mnenje je, da brez pripravljenosti na soočanje z resničnimi vzroki na realen način, in brez volje in angažiranosti v napredku v vsakdanjem življenju lahko postane TH sčasoma le še ena od tistih tehnik, s katerimi lahko malce pogledamo prihodnost in malce pomešamo svoja čustva (ne pregloboko, bog ne daj, seveda).

Vzroki?

Kje lahko torej iščemo vzroke za neizpolnjenost in odsotnost napredka kljub dolgotrajni uporabi TH tehnik?

Izkušnje pri delu na sebi in tudi pri pomoči drugim kažejo, da je glavni vzrok za izostanek napredka, pri kateri koli metodi pravzaprav, ravno nepoznavanje ter neuporaba ali pa celo ignoriranje samega sebe, svojih lastnih potencialov in talentov.
Ampak, kdo ima pravzaprav težave? Kdo je neizpolnjen, kdo je nesrečen v spolnosti? Je to Bog? Je neka višja sila zavzemala vse tiste kompromise v mladosti? Ne, mi smo tisti. Zakaj potem nekateri verjamemo, da lahko Bog reši naše težave, brez naše intervencije? Hmm.

To se seveda v praksi kaže kot prikrito in nezavedno izogibanje soočanja, kot bežanje v neka višje sfere bivanja, v prejšnja življenja, na višje, angelske planete itd... Ta beg ima mnogo preoblek, od odvisnosti od alkohola, dela, drog, seksa, pa do buljenja v preroške karte, klicanje nadangelov, brskanja po vzorcih, prenajedanja, in ukvarjanja z drugimi v imenu pomoči, seveda.

Z navedenim seveda ni prav nič narobe, vsak pač živi po svoje. Vendar, kakšna je cena takih aktivnosti? Zakaj ne bi namesto iskanja vzrokov za nesrečno življenje raje živeli ali pa vsaj poskusili živeti, tukaj in sedaj?

Nadalje, moje iskreno mnenje je tudi, da je ThetaHealing™ v kar precej primerih ljudem predstavljen kot neka instant zdravilska tehnika, ki ne zahteva lastne angažiranosti in sodelovanja zdravljenca v procesu zdravljenja. Kaj takega seveda sploh ne obstaja, vsaj na planetu Zemlja, kjer jaz živim, ne. Taki nerealni in neprizemljeni načini poučevanja ali pa nudenja pomoči, kažejo seveda le na nezrelost in pomanjkanje življenjskih izkušenj predavateljev, inštruktorjev ter terapevtov ThetaHealing™-a.

Všeč mi je bilo, ko je na nadaljevalnem seminarju TH, ga. Stormie Lewis, dolgoletna zdraviteljica, na vprašanje o pomembnosti čiščenja nekih prejšnjih življenj ostro zamahnila z roko in zavrnila vprašanje: „Tvoje sedanje življenje je rezultat vseh prejšnjih“.

Slednje je, po mojem mnenju še eden od razlogov za pomanjkanje napredka s pomočjo TH metode. Ljudje naivno čistijo neke abstraktne težave iz neke sive davnine, ki z njihovimi trenutnimi težavami tukaj in sedaj (v službi, v seksu, pri izražanju, v poslu, v odnosih do avtoritet, recimo) niti pod razno nimajo nobene veze.

Nerealni pristopi in neprizemljene tehnike ne morejo prav zares dati realnih in prizemljenih rezultatov.

Prizemljenost v tem kontekstu pomeni življenje tukaj, v Sloveniji, Europi, v odnosih s starši, s partnerji, v intimi, odkriti komunikaciji, upoštevajoč svoje pristne čustvene potrebe. Le kaj nam preostane drugega kot trenutno stanje v življenju in zaznavanje sebe in svojih trenutnih nagnjenj in hotenj?

Zaključek

ThetaHealing™ je, po mojih osebnih izkušnjah v seansah in tudi v mojem osebnem in intimnem življenju, res fenomenalna tehnika. Zajema vrhunske aspekte transpersonalne psihologije, nevrobiologije in najnovejša dognanja kvantne mehanike. Potencial te tehnike je neomejen, po mojih izkušnjah.

Ampak.

Sami smo sebi pogoj, sami sebi postavljamo omejitve, na podlagi svoje svobodne volje. Prek te inherentne lastnosti ne more nihče, razen nas samih. Pripravljenost na spremembo ne samo razmišljanja, temveč tudi življenja in delovanja, je za napredek nujna. In to je stvar izbire. Naša izbira pa je dokončna (kar se naše percepcije tiče, seveda). Zakaj potem iskati rešitve za težave zunaj sebe?

Edmond C., univ.dipl.psih.

Več o natančni, prizemljeni in realni metodi napredovanja s pomočjo TH na seminarju Theta ABW (Theta Advanced Belief Work), Napredno iskanje vzorcev, podrobnosti tukaj >>

Theta PSY Portal >>

Kam me vodi moj New Age

Sun, 22 Jun 2008 15:55:00 +0100

Uvod

V tem članku bom razmejil svoje poglede na t.i. New Age gibanje, ki je na Zahodu in s tem tudi v Sloveniji prisotno že vrsto let. Ta tema je precej obširna in za nekatere po vsej verjetnosti tudi malce delikatna. Zavedam se namreč, da je ogromno ljudi v Sloveniji tako ali drugače še vedno pod vplivom New Age pristopa k osebni in tudi nadosebni oz. duhovni rasti, zavestno ali nevede. Moj namen v tem članku je opredeliti vrednost, doseg in učinkovitost New Age pristopa iz vidika naših vsakdanjih življenj. To so seveda le moji pogledi, v najboljšem primeru le relativni.

Svobodna izbira

Kljub temu, da v prenekaterem družbenem okolju pri nas svobodna volja ni priznana, je realnost seveda drugačna. Pravi znanosti, kot sta nevrobiologija ter kvantna fizika, dokazujeta na znanstveni način, da svobodna volja obstaja in da si, na koncu koncev, sami kreiramo svojo zaznavo sebe, drugih in sveta. Iskreno rečeno, svobodni volji v prid govori tudi zdrava kmečka pamet.

Na podlagi tega dejstva bi rad najprej izrazil svoje prepričanje, da je veliko ljudi med nami, ki si iskreno želijo napredovati, biti srečnejši in bolj izpolnjeni, bodisi materialno, intimno ali pa duhovno. In od vsakega posameznika je v bistvu odvisno, po kateri poti bo hodil. In prav je tako. V luči naše teme to pomeni, da je, iz mojega vidika, hoja po New Age poteh povsem sprejemljiva. V to ni dvoma.

Ampak, postavlja se seveda vprašanje, koliko je New Age pristop resnično in prav zares v pomoč ljudem. Kakšna je resnična učinkovitost New Age pristopa k samorazvoju? Kakšen je njegov doseg?

Novodobno gibanje

Poglejmo najprej, kar New Age sploh je. „Novodobno Gibanje“ (New Age movement) se je pojavilo v sedemdesetih in doseglo svoj vrhunec v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Bila je to prava eksplozija drugačnega razmišljanja, komercialnih priložnosti in mešanice religioznosti, filozofije, misticizma, alternativne medicine, parapsihologije, neznanih letečih predmetov, teorij o izven zemeljskih bitij ter spiritualnosti.

V New Age gibanju je prostora za vse religije, za vse filozofske smeri in v njem lahko najdejo svoje mesto prav vsi, ki jih nematerialno vsaj malce privlači. Menim, da je New Age resnična Meka za tiste, ki si želijo drugačnosti, morda malce čarobnosti in čudežev in seveda s tem tudi razbremenitve od težav v življenju.

Po svetu in tudi pri nas je vpliv New Age pristopa še vedno močno čutiti. To so praviloma tiste delavnice, seminarji, tečaji in predavanja, na katerih ni prav kristalno jasno, za kaj se pravzaprav gre in kakšen napredek se lahko pričakuje.

Pod New Age zastavo sodijo tiste dobre in slabe, resnične in izmišljene knjige in ostale publikacije, ki nudijo nekaj novega, razburljivega in obljubljajo instant gratifikacijo želja, poti iz težav v sedmih (številka sedem je tukaj ključnega pomena, zakaj, ne vem) korakih, in seveda tudi vstop v obljubljeno deželo belo svetlih bitij ter komunikacijo z njimi. Zakaj že točno, s kakšnim namenom? Ne vem.

Cene storitev v večini New Age pristopov so nejasne, in se kakopak spreminjajo glede na „sporočila“ iz onstranstva. Tudi sami cilji storitev so praviloma povsem abstraktni.

V New Age gibanju, bolj kot v katerem koli drugem meni znanem pristopu, je v bistvu dovoljeno marsikaj. V New Age-u je verjetno vse res, najbrž je vse mogoče za vsakogar; vse velja poskusiti in vse je vredno vlaganja truda in seveda denarja. Vsi pristopi so v redu, ker (verjetno) vsi ti pristopi vodijo v Luč (kaj ta Luč je, tudi ne vem). Nihče ne dvomi v vsebino New Age knjig, vse je res in kdo sploh ima pravico dvomiti v njih resničnost. Podobno poglede na New Age imajo tudi vodilni transpersonalni psihologi na Zemlji, kot sta Dr. John Rowan in Ken Wilber, recimo.

Osebe, ki potrebujejo pomoč pa tako ostajajo prepuščene sami sebi in svoji presoji. Poznan mi je primer mlade neplodne ženske, ki je potrošila na tisoče evrov za neke abstraktne energijske obdelave njene maternice. Rezultat: še vedno nima otrok. V pogovoru z menoj mi niti ni znala povedati, kaj je možakar počel in kdaj. Delo je seveda potekalo večinoma na daljavo (!). Žalostno je, da se ljudje v stiski naivno oklepajo tudi tistih bilk, ki ne vodijo nikamor.

Zanimiv mi je bil tudi pogovor z moškim, ki se je zaupal, da se po najinem pogovoru že dolgo ni tako dobro počutil, kljub vsem dolgoletnim energijskim obdelavam njegove soproge.

Še en primer: ženska je v obupno ne izpolnjujočem partnerskem odnosu. Govorimo o varanju, odsotnosti komunikacije, čustvenem nasilju, hladnosti. Glede na New Age pristop je v taki situaciji baje potrebno možu pošiljati belo svetlobo in ga brezpogojno ljubiti (!). Rezultat oz. napredek: ga ni.

New Age namreč narekuje, da se moramo imeti vsi radi, se ne jeziti in biti oblečeni v svetlejše barve, saj tako dvigamo vibracijo ne samo sebi, temveč tudi okolju. Vsak večer prižgimo svečko oz. eterično olje in tako očistimo nabrano negativnost v naši auri. Hmm.

V kontrastu pa prizemljenost oz. izpolnjenost v vsakdanjem življenju, pozitivno finančno stanje na banki, izpolnjenost v spolnosti, samozavesten odnos do avtoritet, odprta komunikacija s starši oz. otroki, upoštevanje svojih čustvenih potreb, res izpolnjujoč partnerski odnos – vse to ni pomembno, glavno je, da se imamo brezpogojno radi in da v Vesolje pošiljamo pozitivne misli in vibracije.

In če nam nadangeli rečejo, da moramo čakati in trpeti v težki situaciji, je to zlata resnica. Oni so vendar več vredni on nas, le zakaj bi uporabili svojo presojo, svojo osebnostno moč?

Vse to je tipično za New Age pristop k napredku. Žalostno toda resnično. New Age je tako varen, mehak in sladek oz. pocukran način izogibanja resničnim težavam v vsakdanjem življenju.

Naj vam iskreno povem: tudi sam nisem bil izjema; tudi mene je New Age, ne ravno posrkal vase, vsekakor pa vsaj malce oplazil. Bila so to meseci bežanja od težav v življenju, od resničnih občutkov (manjvrednosti, nesposobnosti, odtujenosti od samega sebe) v čakanje na prihod vesoljskih ladij, s katerimi naj bi, vsi beli in vnebovzeti, odšli v peto dimenzijo (kaj in kje to je, še sedaj ne vem).

Odpirali smo neka abstraktna vrata 12:12; ko smo to realizirali, so bila na vrsti vrata 11:11. Kaj to pravzaprav je, mi nihče niti takrat ni znal razložiti, pa tudi pomagalo ni prav pretirano. Pripravljali smo se na vnebovzetje, pogovarjali z ašter komando, mojstri modrosti, angeli. Rezultat: vodja priprav na vnebovzetje je z našimi prostovoljnimi prispevki potoval po svetu in „ozaveščal“ prejšnja življenja. In vesoljske ladje? Trenutno se zbirajo v Orionu, govori se, da bodo vsak čas prišle. To traja sicer že desetletje... zadnja novica pravi, da imajo težave z antimaterijskim pogonom...

Resnica pa je bila, da sem bil takrat povsem neizpolnjen v službi, sam, brez dekleta, seksualno totalno zavrt, potlačen, bežal sem od prevzemanja odgovornosti za svoja čustva. Nisem sploh vedel, kaj pomeni biti srečen, odprt in komunikativen. Moja New Age duhovnost je bila totalna farsa, plitka in neumna obramba pred resničnimi težavami v življenju.

Kot psiholog seveda sedaj točno vem, kaj se je takrat dogajalo z menoj. Kompenzacija, racionalizacija, zanikanje ter transfer nezadovoljstva in agresivnosti. To so obrambni mehanizmi, šolski primer. Zmeda, napake, popolna iluzija. Še dobro, da je ta moja zabloda trajala le par mesecev.

Osebni odnos do sebe

Resnici na ljubo, New Age gibanje ne obstaja samo po sebi, temveč je seveda sestavljeno iz posameznikov. In ti posamezniki sami oz. njihovo lastno stanje dopušča, da hodijo po New Age poteh.

Ne moremo namreč prav zares kriviti vodje delavnice, ki vam proda sedem-deset lepih kristalčkov, z obljubo, da boste bolj svetli (karkoli to že pomeni). To je vendar njegov posel. Ste s tem rešili svoje težave v življenju?

Ni prav zares realno, da obtožimo samozvanega jasnovidca, ki vam računa po 156,99 EUR za pogled v prihodnost ali daljno preteklost (ki tako ali tako ni preverljiva). To je vendar njegov dar in vi tega dara nimate. Torej, odprite mošnjiček, če dvomite vase in v svoje sposobnosti in odločitve.

Niti ni ravno pretirano kriv vodja seminarja, ki vam proda angelske karte, posebne obeske, ki baje dvigajo vibracijo četrti in šesti čakri ter sedem decilitrov (ti šment, spet ta magična številka!) eteričnega olja, ki krepi vašo samozavest. Saj možakar vendar sam uporablja te artikle in vam lahko iskreno pove, da so te reči njemu res ogromno pomagale.

Niti ni res pravično, da krivimo mojstra energijske tehnike, ki vam računa dve mesečni plači za mojstrsko stopnjo, saj je vendar tudi on „moral“ plačati toliko. In seveda tudi sam verjame, da je ta energija res toliko vredna. In če verjame on, veliki mojster, morate verjeti tudi vi.

Evidentno je, da ljudje, ki prodajajo in zaupajo v New Age, v njegovo vrednost prav iskreno verjamejo. Njihovo stanje zavesti, njihova odprtost je pač na tej točki. In to seveda po vsej verjetnosti pomeni, da sami (in verjetno tudi njihovi tečajniki, slušatelji, kupci) niso prav zares izpolnjeni in resnično srečni v življenju (lahko se seveda motim). Zakaj bi sicer bili tako nedosledni in verjeli v nekaj, kar dolgoročno prav zares ne nudi konkretnih rezultatov v vsakdanjem življenju?

Namreč, oseba, ki sledi New Age metodam, ima lahko vse glavne čakre povsem „čiste in brez blokad“, ima lahko ozaveščena vsa prejšnja življenja, aktivirano DNK, oblači se lahko v belo-vijolične barve z odtenki zelene, lahko je v stalni komunikaciji z nadangeli in mojstri modrosti, lahko pošilja na milijone pozitivnih misli svojim bližnjim in lahko je zelo vešča s kristali in energijami vseh vrst – in še vedno povsem neizpolnjena v spolnosti, finančno popolnoma odvisna od drugih, v poraznem partnerskem odnosu, povsem odtujena od svojih lastnih čustvenih potreb, kritična do staršev in/ali otrok in do drugačnosti in brez iskrenega stika s svojimi lastnimi avtentičnimi cilji in željami.

Je to sreča? Je to resnična sreča?
<dolga pavza>

No, kakorkoli že, prišli smo do ključnega momenta v naši temi: kaj je sreča, kaj je izpolnjenost.

Biti ali ne biti srečen, to je sedaj vprašanje

Sreča je za vsakega posameznika nekaj osebnega, izpolnjenost prav tako. Vsakdo živi po svoje in prav je tako.

Ne morem torej govoriti o neki vsesplošni in objektivni definiciji sreče. Lahko pa z vami podelim svoje misli o sreči in doseganju le-te. Lahko tudi podelim svoje misli glede prave pomoči, na podlagi petindvajsetih let dela na sebi in vsaj enajstih let pomoči ljudem v obliki psihoterapije.

Izkušnje kažejo, da ljudje sami določamo koliko resnice, pristnosti in globine doživljanja bomo sprejeli v svoje življenje. In prav to je tisto, kar po mojem mnenju New Age pristopu zares prav obupno primanjkuje: pristnost občutkov o samemu sebi, konkretnosti zavedanja resničnih težav v življenju in seveda voljnosti soočanja z realnostjo v vsakdanjem življenju ter z globljimi občutki o samemu sebi.

Zakaj bi sicer New Age ljubitelj tako nerad govoril o svojih težavah (če se jih sploh zaveda, seveda)? Konkretnost, natančnost in jasnost izražanja so New Age pristašem, vse tako kaže, tuje. Takoj, ko nekdo izrazi dvom v vrednost New Age pristopa ali v njega učinkovitost bi ga New Age pristaši verjetno označili za črnega in povrhu vsega še za nekoga, ki oddaja negativne vibracije. Brez natančnega soočanja s takim mnenjem in brez tehtnega razmisleka.

Srečanje oz. soočanje s samim seboj, z bolj avtentičnimi občutki in z realnimi situacijami v vsakdanjem življenju je za New Age pristop, kot kaže, tabu. Pravzaprav je sama definicija New Age gibanja, vsaj kot jo jaz dojemam, točno to: neprizemljena in nedosledna mešanica dobrih in slabih metod in informacij, ki so skorajda same sebi namen. Napredek s temi metodami je, iz vidika vsakdanjega življenja, le navidezen in v njem zelo težko konkretno izmerljiv.

Moje mnenje je, da se sreča, tista prava sreča, kot rezultat osebnega razvoja, slej kot prej manifestira oz. pokaže tudi v vsakdanjem življenju. V odnosih, v intimi, na finančnem področju, v službi, v družini. Če se to ne zgodi, potem verjetno metoda ni dovolj učinkovita in konkretna.

Je lahko kdo prav zares iskreno srečen v neizpolnjujočem partnerskem odnosu, kjer vladata hlad in odsotnost pristne komunikacije?
Je sploh možno biti res srečen in izpolnjen brez finančne stabilnosti?

Da, vsak sam izbira, kako bo živel. Ves duhoven in v svetlih barvah oblečen in brez denarja. Z aktivirano DNK in osamljen, neizpolnjen v partnerskem odnosu, vedno na razpolago drugim. V redu, ni problema.

Vendar ljudje smo resnično sposobnejši od tega. Lahko in znamo bolje, zaslužimo si več. Če in ko prenehamo slepiti same sebe, seveda.

Resnična pomoč

Zame je prava pomoč tista, ki prinaša napredek v resničnem življenju, tukaj in sedaj, v vsakdanjih situacijah. Pomoč, katere cilj je neodvisnost in svoboda klienta oz. stranke od samo-ustvarjenih omejitev in tudi od mene kot terapevta.

Zame, kot psihoterapevta, je daleč največja nagrada, da moje stranke toliko napredujejo, da name in na mojo pomoč niti pomislijo več ne. Moj cilj je, da pomagam ljudem do tiste mere, na kateri bodo znali in bili sposobni živeti sami. Brez mene. To je kot kaže relativno visok standard, vsaj, če pogledam kolege terapevte, ki baje molzejo kliente iz meseca v mesec in jih vežejo nase prav z zgoraj omenjenimi New Age metodami. Napredka s takimi metodami v vsakdanjem življenju skorajda ni.

Kam torej vodi New Age?

Iz napisanega je očitno, da mi New Age pristopi ne dišijo. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da New Age metode ne nudijo prav nikakršnega napredka. Daleč od tega.

Pri akademskem študiju imam podobna mnenja o psihiatriji. Moje mnenje namreč je, da nihče pri res zdravi pameti ne bo šel po pomoč k psihiatru. Vendar to ne pomeni, da psihiatrija s svojimi metodami ukvarjanja s posledicami težav z roko v roki s farmacijo, ljudem ne pomaga. Seveda pomaga, tudi antipsihotiki in antidepresivi (ki imajo sicer dokazano zelo negativne stranske učinke) imajo svoje mesto za določene osebe v določenih situacijah.

Vendar to ne pomeni, da so te iste osebe tako obupno neumne in povsem brez možnosti za napredek brez tabletk. Psihiatrija je pač prva postaja na poti ozaveščanja vzrokov za težave in istočasno tudi prva ovira pri resničnem napredku.

Isto velja, po mojem mnenju, za New Age. Recimo pošiljanje pozitivnih misli in bele svetlobe drugim, v dobri veri, da bo to rešilo osebne in intimne probleme, je seveda lahko prvi korak pri prepoznavanju vzrokov za svoje težave. Malce naiven korak, a vendarle. Istočasno je lahko seveda tudi velika ovira. Po pol kile kristalov po žepih in čakanje na rešitev problemov brez lastne angažiranosti verjetno ne bo delovalo.

Kam torej vodi New Age? Odvisno od osebnega namena, vsekakor. Če je namen bežanje od globlje realnosti v vsakdanjem življenju, potem je New Age res lepa, mehka in sladka uteha. Če pa je namen resnični napredek, potem je New Age le ena prvih, in niti ne tako hudih, ovir na poti ozaveščanja svojih notranjih potencialov.

Upam, da je namen večine vas prav slednji.

Edmond C., univ.dipl.psih.
Vidya Inštitut

Odvisnost od duhovnosti

Wed, 30 May 2007 09:54:40 +0100

Odvisnost od duhovnosti

Pri svojem terapevtskem delu in pri poučevanju velikokrat naletim na situacije takih in drugačnihodvisnosti. In skupni imenovalec katere koli vrste odvisnosti (od trdih drog, alkohola, nikotina, hrane, odnosov, dela, iger na srečo itd...) je vedno beg pred samim sabo oz. pred globjo resničnostjo v dojemanju sebe, drugih in sveta.

Ko torej govorim o odvisnosti od duhovnosti v bistvu govorim o begu pred svojimi lastnimi globjimi občutki, lastnostmi in pred svojo intimnejšo resničnostjo.

In ta beg ima zelo veliko preoblek.

Biti srečen ali duhoven?

Spominjam se svojih prvih negotovih korakov na poti duhovnosti. To so bili poskusi manipuliranja raznih energij, napovedovanja prihodnosti in detekcije raznih sevanj. To seveda še zdaleč ni bila duhovnost, kakor jo pojmujem danes. Ukvarjanje s subtilnejšimi nivoji naše celovitosti (zame) ni prava duhovnost. Čista duhovnost se (zame) prične, ko se relativnost naših teles (fizis/eter, astral in mental) konča. Zame je prava duhovnost vse, kar ima opraviti z Absolutnimi stanjimi zavesti.

No, kakorkoli že, največkrat imajo prav posamezniki, ki se imajo za najbolj poduhovljene in razsvetljene največje probleme v svojem življenju. Soočanje s svojimi resničnimi občutki jim predstavlja veliko težavo, njihova resnična odprtost je zelo majhna. In sami si ne znajo pomagati; so neme priče ujetosti v mehanizme v umu. Žal je tako. In zaradi vsega tega potem potrebujejo nekaj, kar nima nobene skupne točke s prizemljenimi cilji, pristnimi občutki in realnim stanjem - z njimi samimi. Tako se vrtijo v svojih vzorcih in niti ne opazijo, da so izgubili stik s sabo, z drugimi, z življenjem takim, kot je. To je neprizemljenost, ne pa duhovnost.

Tudi sam sem se igral take igrice. L. 1993 sem šel v Indijo in obiskal nekaj resnično duhovnih, osvobojenih posameznikov in eden izmed njih me je blagoslovil. Po prihodu domov sem bil že po nekaj mesecih pripravljen pustiti službo, prodati imetje in se odpovedati čutnim užitkom. Želel sem Boga! Želel sem oditi v Indijo, k svojemu Swamiju. Vendar, kaj se je takrat z mano v resnici dogajalo?

Hotel sem zbežati. Moja sposobnost živeti samostojno, po lastni izbiri, je bila zelo majhna. Imel sem polno nakopičenih problemov, bil sem nezadovoljen s svojo službo, nisem imel dekleta, utapljal sem se v občutkih nesposobnosti, manjvrednosti. Izražanje mojih pristnih občutkov je bila zame popolna tujka. Ampak jaz sem si želel Boga, izpolnjenosti in sreče (!). Mislil sem, da bom v Indiji srečen, tam nekje, daleč stran od mojih negativnih izkušenj doma. Sedaj vem, da sreča in izpolnjenost ležita tukaj, v mojem vsakdanjem življenju oz. v meni samemu. Kakor koli grem, vse vzroke za svoje težave vendar nosim s seboj. Moja sreča leži v meni. Ne v zaklenjeni sobi polni sveč, mandal, kristalov, slik angelov in na rogoznici za asane. Sploh pa ne v igricah, katerim se potem reče duhovnost. Moja pot k Swamiju je bila nadomestna rešitev za moje probleme. Nadomestilo za moje nesrečno in neizpolnjeno življenje tukaj.

Nič ni bolj učinkovitega za napredovanje v duhovnosti, kakor pa soočanje s problemi v vsakdanjem življenju, z izvrševanjem svojih dolžnosti, čiščenja vzorcev obnašanja in potlačenih emocij. Veriga je tako močna, kakor je močan njen najšibkejši člen. In naš najšibkejši člen je ravno vsakdanje življenje. Odnosi, predvsem do staršev, avtoritet, partnerjev in otrok so ključ, ki odpre vrata v izpolnjenost.

Zato pa pravim, biti res srečen v življenju IN zavedati se in imeti pristne duhovne (absolutne) realizacije, pomeni biti duhoven.

Kakšno resnično vrednost imajo duhovne izkušnje, če pa jih ne znamo uporabiti v svojem življenju oz. če se ne odražajo v naši komunikaciji, kreativnosti, fleksibilnosti in izvrševanju dolžnosti?

Kakšno vrednost ima moja predanost Bogu, če pa venomer skušam druge na silo spremeniti (da bi se jaz v svoji neprizemljenosti in nerealnosti bolje počutil)?

Je moja duhovnost res pristna, če kar nekako ne uspem prebroditi niza poraznih odnosov z nasprotnim spolom?

Živim res v skladu s svojimi duhovnimi izkušnjami, če že leta in leta vztrajam v obupni službi, kjer niti pod razno nisem izpolnjen?

Koliko mi moja aktivirana DNK res pomaga, če pa še vedno čakam in čakam in čakam na boljše čase na mojem finančnem področju? Koliko je vredna pomoč Boga, Mojstrov modrosti in dragih Nadangelov, če pa le-to ne udejanjam v svojem vsakdanjem življenju?

Dejstvo je, da smo ljudje precej precej bolj sposobni in kreativni, kot pa si sploh dovolimo misliti. Problem enostavno nastane, ker se ne soočamo s svojimi iluzijami. Če bi se ljudje resnično ukvarjali samo s seboj in izvrševali samo svoje dolžnosti, bi bil ta svet za življenje res precej lepši.

Upoštevanje realnega stanja

Ne glede na to, po kateri poti stopamo (katera koli yoga, reiki, meditacije, delo z energijami, delo z angeli in nadangeli, astrologija itd...) in ne glede na to, kakšno izobrazbo oz. kokliko nabranega intelektualnega znanja posedujemo, ne glede na vse to, so um, čustva in fizično telo še vedno del naše trenutne realnosti.

In zanikanje te realnosti oz. čisto človeških potreb (po človeški toplini, ljubezni, razumevanju, po spolnosti, denarju itd...) pomeni zanikanje dela nas samih. In to nikakor ne pelje v napredek temveč v zagrenjenost in odtujenost od lastnih čustev in globjih stanj doživljanja.

Vsi pravi duhovni Učitelji nas usmerjajo najprej k izvrševanju naših dolžnosti v življenjih. Vse, kar imamo trenutno v svojih življenjih je rezultat naših prejšnjih dejanj in negiranje vsega tega je zelo kratkovidno.

Zato pa je res povsem brez pomena zanikati tudi tiste navidez negativne lastnosti, ki jih imamo v sebi: jeza, zavest, dvoličnost, sprenevedanje, zmeda, nevednost, agresija, žalost, nemoč, destruktivnost. Tudi te lastnosti so del naših življenj in dobro je, da smo do njih (samih sebe) tolerantni. Ne pravim, da so te lastnosti nujno potrebne za življenje in napredek, pravim le, da je beg pred temi lastnostmi v bistvu beg pred delom sebe. Biti res odprt je pravzaprav pogoj za srečo in odprtost je prava, kadar je res usmerjena na vse, tudi na negativne plati naših življenj.

Kako naj bom prav zares duhoven, če mi pa že iskreno izražanje svojih (negativnih) občutkov dela ogromne težave?

Kakšna je moja resnična odprtost in predanost Bogu, če sem pa venomer izrazito nestrpen do svojih negativnih lastnosti in tako tudi do drugače mislečih?

Kkašna je resnična vrednost moje komunikacije z Nadangeli, če pa sem v življnju že leta in leta še vedno neizpolnjen?

Spreminjanje drugih

Dokler ne pristopimo k delu na sebi in s tem k duhovnosti na realen in iskren način, bomo imeli vedno tendenco po spreminjanju drugih. Ampak drugi so taki kot so in to je popolnoma njihova stvar. In če nas kar koli moti na drugih, to kaže samo na to, da imamo sami s seboj določene težave in da nismo prav zares v stiku s svojimi pravimi, intimnimi in globjimi občutji. In iskreni pristop k duhovnosti in delu na sebi pomeni edinole ukvarjanje s samim s sabo.

Dokler imamo občutek, da se morajo spremeniti drugi (in, da smo mi tisti poklicani, da jih spremenimo, izgubljene duše), so to le pobožne sanje začetnika, ki ne dojame, da si sam ustvarja svojo percepcijo drugih.

Takoj pa, ko prevzamemo pobudo za svoj napredek in odgovornost zase v svoje roke, se pričnemo ukvarjati izključno sami s sabo, ker nam postane popolnoma jasno, da so naše misli in občutki (o drugih) izključno naša stvar in z drugimi nimajo nobene realne veze. Spreminjanje drugih je le beg začetnika pred soočanjem s svojo globjo resničnostjo.

Svetla prihodnost

Kako torej postati in ostati srečen/duhoven? Izogibanje težavam in negativnostim v nas samih je značilnost naše narave. Vendar pa, kdor se izogiba težavam, se prav gotovo uspešno izogne tudi sreči.

Dobro je, da se včasih vstavimo, in iskreno pogledamo vase:

Ali sem zares, prav zares srečen/a?
Me moj način življenja res osrečuje?
So moji načrti za prihodnost RES MOJI?
Je to, kar imam sedaj v življenju res to, kar si v srcu želim?
Sem v zakonu, partnerskem odnosu srečen/a?
Sem zadovoljen/a z službo, šolo, faksom?
Sem samostojen/a ali še vedno v "breme" staršem?
Res dopuščam svojim otrokom svobodo?
Pred čem bežim?
Čemu se skušam izogniti?
Kaj pravzaprav hočem doseči v svojem življenju?
So moji cilji RES MOJI ali od zunaj pobrani?

Veliki Učitelj iz Vzhoda je nekoč dejal: „Imej glavo pri Bogu, vendar noge trdno na tleh“.

Kje je vaša glava (vaše zavedanje)?
In kje imate noge (imate urejeno vsakdanje življenje)?

Svojo prihodnost si ustvarjamo sami in usoda nam ne more dati več, kakor lahko iz nje naredimo sami.
Kakšna bo vaša prihodnost?

Edmond C.
041 515 149
www.insamadhi.com

Ali sem srečen/a?

Wed, 09 May 2007 08:18:00 +0100

Ljudje se sprašujemo vse mogoče stvari. Pomembne in nepomembne.
Več ali manj drug drugega, a vendarle.

Le redko, nekateri pa sploh nikoli, pa sami sebe vprašamo tisto ključno vprašanje:

ALI SEM RES SREČEN/A?

Velika večina ljudi živi brez globljega razmisleka, plitko in skorajda mehanično. Ali pa iz svetih knjig, naivno sledeč napotkom, ki jih od prave intimne sreče pravzaprav oddaljuje. Na žalost. V naši srži je
tendenca bivanja, ki spominja na vedenje ovac v čredi...

Inherentno smo vpeti v svoje lastne samoustvarjene omejitve. Vendar te omejitve nikakor niso absolutne!
Če želimo, lahko svoje življenje spremenimo na bolje!

Kako?

Eden izmed najlažjih načinov preseganja teh omejitev je (za začetek) iskreno brskanje po sebi in iskanje
odgovorov na naslednja vprašanja:

Ali sem zares srečen/a?
Me moj način življenja res osrečuje?
So moji načrti za prihodnost RES MOJI?
Je to, kar imam sedaj v življenju res to, kar si v srcu želim?
Sem v zakonu, partnerskem odnosu srečen/a?
Sem zadovoljen/a s službo, šolo, faksom?
Sem samostojen/a ali še vedno v "breme" staršem?
Res dopuščam svojim otrokom svobodo?
Pred čem bežim?
Čemu se skušam izogniti?
Kaj pravzaprav hočem doseči v svojem življenju?
So moji cilji RES MOJI ali od zunaj pobrani?
Me moja poslovna uspešnost RESNIČNO tudi osebno izpolnjuje?

Za iskrene odgovore na zgornja vprašanja ne potrebujemo visokih šol, doktoratov znanosti in umetnosti,
nadpovprečne inteligence ali karkoli drugega.
Pri iskanju prave sreče sta bistvenega pomena iskrenost in pogum. Vse ostalo je sekundarnega pomena.
Torej:

Ali sem zares, prav zares, v sebi srečen/a?
Kljub aktivirani DNK in vsakodnevno urevnovešenim čakram, čiščenju preteklih življenj in negativne karme, kljub dolgoletni hoji po duhovnih poteh, kljub vsej pomoči angelov, nadangelov, mojstrov modrosti in samega Boga...ravno navzlic vsem tem dejavnikom...vprašajte se: ali sem res, prav zares srečen/a?

Vsedite se le enkrat samkrat. Sami s sabo in vprašajte se vendar! Iz Sebe za sebe.

Edmond C., univ. dipl. psih.
041 515 149

Angažiranost, pot do sreče

Tue, 08 May 2007 12:38:00 +0100

Srečni, aktivni, odgovorni in zares izpolnjeni posamezniki pravijo, da nihče med nami ni čisto sam, da je trajna sreča na dosegu roke in da jo je možno doseči.Pravijo, da je v vsakem izmed nas potencial, ki samo čaka, da ga uporabimo.

Če pozorno pogledamo v svoje srce, okoli sebe in pomislimo na kolege in kolegice v službi, na prijatelje in prijateljice, starše ter otroke, kaj vidimo? Resnično srečo in izpolnjenost? Na splošno ne.

Kako to? Kateri so tisti dejavniki, ki nam jemljejo svobodo in srečo, ne glede na življensko pot, po kateri hodimo?

Vsi za enega, eden za vse?

Spominjam se, kako so nas v osnovni šoli učili, da se je treba truditi za širšo skupnost, za državo. Saj smo vendar vsi bratje in sestre, enakopravni in vsi si zaslužimo najboljše…Lepe misli.

Svet v katerem živimo, je pač tak, kakršen je. Ni treba iti daleč, že krajši sprehod po našihmestih nam razodene, da stvari ne funkcionirajo, kot bi lahko. Dajmo potem nekaj narediti za to našo ljubo Slovenijo! Storimo nekaj za naš Planet! Pomagajmo lačnim v Afriki, Kitajski in Indiji!

Napaka. To ne pelje daleč, po mojem mnenju.Prosim, da se razumemo, tudi meni je res hudo ob misli na pomanjkanje hrane po svetu in menim, da je sočutje ob misli na žrtve tsunamijev lepa vrlina. Kljub vsemu pa na trenutne razmere v Aziji recimo, sam NIMAM direktnega vpliva. Je prav zares dolgoročno smiselno trošiti energijo glede problemov zunaj nas samih?

No, to je prva stvar, po mojem mnenju, s katero sami sebe onemogočamo pri napredku: ukvarjanje s problemi in stvarmi, nad katerimi prav zares nimamo vpliva.

Namesto, da bi pogledali SVOJI resnici v oči in se soočili s svojimi lastnimi problemi v odnosih s starši in otroci, v spolnosti, na finančnem področju denimo, se raje obremenjujemo z vprašanjem globalizacije ali pa s težavami znancev.

Namesto, da bi se spoprijeli s problemi, katere dejansko lahko rešimo (v družini in službi, recimo), nas meče s tira George Bush in njegov nizek IQ, pa spletke naših parlamentarcev, da o konkurenci in plačilni nedisciplini v današnjem biznisu niti ne govorim, a ne.

Kako naj pričakujemo, da se bodo razmere na svetu, v Sloveniji ali pa vsaj v naši družini izboljšale, če IMAMO MI SAMI S SABO VELIKE PROBLEME?Družba je vendar sestavljena iz posameznikov, vas, mene in drugih.

Je res pametno verjeti, da bo nek zunanji faktor (boljša izobrazba, recimo) nekako čudežno izboljšal ta svet in življenje na njem?Je res potrebno čakati na ugodne astrološke vplive, da končno naredimo korak naprej iz neizpolnjujočega odnosa ali pa da zamenjamo slabo plačano službo? Hmm.

Iz mojega vidika je ukvarjanje s stvarmi zunaj sebe in z drugimi jasen beg pred svojo lastno svobodo.Pred svobodo, ki jo človek zaznava, ko razreši SVOJE probleme. Sam, s svojim lastnim trudomin predanostjo, iskrenostjo ter ljubeznijo do sebe/drugih. Ni je nagrade na tem svetu, ki bi odtehtala lastne zmage nad nižjimi vidiki nas samih. Iz Sebe za sebe.

In ne, ne govorim o egoizmu, ampak o vrstnem redu reševanja našega sveta:

posameznik > družina > soseska > mesto/kraj/vas > narod > kontinent > svet.

Moje mnenje je, da je edini pravi vrstni red izboljševanja razmer na našem svetu od znotraj navzven.Začnimo danes pri sebi in jutri bo v naši družini lepše živeti.

Skupinsko delo in napredek

Dotaknil bi se le še enega aspekta naše notranjosti s katerem se, po mojem mnenju, kar uspešno omejujemo: notranja plahost.

Pri svojem terapevtskem delu z ljudmi se s plahim pristopom k življenju srečujem vsak dan. Prav neverjetno je, kako nam ljudem uspe same sebe prepričati, da vendar nismo dovolj dobri za boljšo službo in da si recimo kaj več kot povprečnost pri seksu (brez pravega orgazma, seveda) vendar ne zaslužimo.

In potem je seveda tukaj še visoko spoštovano skupinsko duhovno delo in podpora skupin. Zdaj je vendar nova Vodnarjeva doba in naša naloga je, da se združujemo, a ne.Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako naj bo moja duhovna skupina res napredna, če posamezniki v njej nismo sami s sabo prav zares zadovoljni?

Menim, da je sicer res lažje napredovati ob skupinski pomoči, vseeno pa odgovornost za nas same počiva na naših ramenih. Na žalost je skupinsko delo postalo v prenekaterem primeru le lepa priložnost za beg pred našo lastno notranjo plahostjo.

Seveda je potem tukaj še splošno znana in zelo dobro uporabljena pot služenja denarja oz. hoje proti duhovnim ciljem.Notranja plahost nas tudi na tem področju seveda nikakor ne more pustiti na cedilu. Ni namreč mogoče popolnoma zanikati oz. potlačiti svojih lastnih intimnih težav, pa naj bo naš duhovni cilj še tako veličasten in vzvišen.

Kdo mi bo pomagal?

Prav smešno se mi zdi, kako sem tudi sam verjel, da mi bo recimo samo Kriya Yoga, mantranje ali pa ThetaHealing pomagal postati bolj izpolnjen in srečen. Neverjetno no.

Ne glede na to, katero metodo samoizpolnitve uporabljamo, smo po mojem mnenju mi Sami tisti glavni dejavnik, ki odloča o napredku in o odsotnosti le-tega. Še Bog nam ne bo pomagal, če si sami ne.

Ne glede na orodja, s katerimi si pomagamo v naših življenjih, je odločilnega pomena le en faktor: mi sami z našo angažiranostjo, naša dejanska pripravljenost vlaganja pristnega truda in iskrenega napora v karkoli že trenutno počnemo. Diametralno nasprotje prepuščanju usodi, astro vplivom, svojim problemom, ukvarjanju z drugimi in okolico, torej.

Živeti iz sebe

Veliki modrec in Vzhoda pravi:"Vsi modreci, svetniki in vsi Glasniki Boga, ki jih je svet videl, so dosegli vse kar so, s trdim delom in naporom. S svojim trdim delom so spremenili Naravo samo. Zato vedite in nikoli ne pozabite, da lahko s trdim delom naredite vi tudi to, kar še Bog ne more. S trudom in trdim delom lahko spremenite tudi smer, ki jo je začrtal sam Bog!"

Kaj vi menite o tem?

Edmond C.
041 515 149