Objavljeno na Blogu Edmond C., 25.11.2008 (link >> ):

"Obiskovalci Bloga, ki niste v stiku z new age duhovnostjo in nje oboževalci, boste morda na besede spodaj gledali z nagubanim čelom, češ, se to res dogaja? Smo ljudje res tako zmedeni?

Moj odgovor je: da.

Kokor koli že, rad bi spregovoril o zanimivem paradoksu, katerega v privatni psihoterapevtski praksi spremljam  že leta in leta:

ljudje, ki se praviloma ukvarjajo z new age pristopom k osebnemu in duhovnem napredku, so povečini bodisi re-inkarnirani kralji in kraljice iz sive davnine (Egipt, Atlantida, Mu itd…), ali pa milostljivi visoko razviti posamezniki, angeli, boginje in bogovi, ki so nam prišli na naš pokvarjen svet pomagati pri dvigu vibracije (kar koli to prav zares že pomeni).

Uvod

Novo metodo sem poimenoval Theta Cognitive Therapy.
"Theta" zato, ker se delo izvaja s pomočjo Class II theta stanja in živega stika s transpersonalnim Jazom; "Cognitive" zato, ker je to v bistvu delo na spreminjaju percepcije (temeljni kognitivni proces); "Therapy" zato, ker je to v bistvu psihoterapija, ukvrja se izključno z vzroki za težave, temelji na humanističnem dojemanju posameznika in njegove psihe.

TCT je torej integracija humanistične, kognitivne in transpersonalne psihologije in komplementarnega zdravljenja ThetaHealing.

Raziskava je še v teku, delni rezultati so objavljeni v izpitnem eseju kognitivne psihologije (objavljen je na mojemu Blogu, tukaj: www.edmondc.net)
Študijo lahko snamete tudi tukaj >>

 Besedi na pot

K pisanju tega članka me je spodbudilo zanimivo dejstvo: kar lepo število ThetaHealing™ (TH, na kratko) praktikantov prihaja k meni po pomoč, na seanse psihoterapije. Razlog? Kljub dolgotrajni uporabi metode TH ne napredujejo prav zares.

Namen tega članka je osvetlitev TH metode iz vidika prizemljenega, realnega in pragmatičnega vidika vsakdanjega življenja. Predstavil vam bom moja osebna opažanja pri vodenju seans TH in TCT®  ter pri vodenju TH seminarjev.

Moj namen ni postavljanje dokončnih ocen in mnenj o vrednosti in uporabnosti metode TH. Rad pa bi izpostavil pomembne momente, ki vsekakor vplivajo ne samo na izvajanje te tehnike, temveč tudi na naš napredek v življenju nasploh.

Uvod

V tem članku bom razmejil svoje poglede na t.i. New Age gibanje, ki je na Zahodu in s tem tudi v Sloveniji prisotno že vrsto let. Ta tema je precej obširna in za nekatere po vsej verjetnosti tudi malce delikatna. Zavedam se namreč, da je ogromno ljudi v Sloveniji tako ali drugače še vedno pod vplivom New Age pristopa k osebni in tudi nadosebni oz. duhovni  rasti, zavestno ali nevede. Moj namen v tem članku je opredeliti vrednost, doseg in učinkovitost New Age pristopa iz vidika naših vsakdanjih življenj. To so seveda le moji pogledi, v najboljšem primeru le relativni.

Pri svojem terapevtskem delu in pri poučevanju velikokrat naletim na situacije takih in drugačnih odvisnosti. In skupni imenovalec katere koli vrste odvisnosti (od trdih drog, alkohola, nikotina, hrane, odnosov, dela, iger na srečo itd...) je vedno beg pred samim sabo oz. pred globjo resničnostjo v dojemanju sebe, drugih in sveta.

Ko torej govorim o odvisnosti od duhovnosti v bistvu govorim o begu pred svojimi lastnimi globjimi občutki, lastnostmi in pred svojo intimnejšo resničnostjo.

In ta beg ima zelo veliko preoblek.

Ljudje se sprašujemo vse mogoče stvari. Pomembne in nepomembne.
Več ali manj drug drugega, a vendarle.

Le redko, nekateri pa sploh nikoli, pa sami sebe vprašamo tisto ključno vprašanje:

ALI SEM RES SREČEN/A?

Velika večina ljudi živi brez globljega razmisleka, plitko in skorajda mehanično. Ali pa iz svetih knjig, naivno sledeč napotkom, ki jih od prave intimne sreče pravzaprav oddaljuje. Na žalost. V naši srži je
tendenca bivanja, ki spominja na vedenje ovac v čredi...

Inherentno smo vpeti v svoje lastne samoustvarjene omejitve. Vendar te omejitve nikakor niso absolutne!
Če želimo, lahko svoje življenje spremenimo na bolje!

Kako?

Če pozorno pogledamo v svoje srce, okoli sebe in pomislimo na kolege in kolegice v službi, na prijatelje in prijateljice, starše ter otroke, kaj vidimo? Resnično srečo in izpolnjenost? Na splošno ne.

Kako to? Kateri so tisti dejavniki, ki nam jemljejo svobodo in srečo, ne glede na življensko pot, po kateri hodimo?